Prostor, ki ga pokriva občina Destrnik, je nekoč pripadal delu rimskega cesarstva, provinci Panoniji. V bližini je potekala starodavna rimska cesta, ki je povezovala severne in vzhodne kraje z Italijo in najbližjim centrom, takrat zelo pomembno Petoviono. Arheološke najdbe so bile odkrite med topografskimi pregledi in nekaterimi izkopavanji. V gričevnatem svetu destrniške občine je mnogo rimskodobnih gomil, med katerimi jih je nekaj še nedotaknjenih, nekaj sistematično raziskanih, veliko pa izropanih. Zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih poti so morebitne arheološke ostaline ostale neraziskane, večkrat pa tudi nepoznane, saj zaradi obilice arheološkega dela na trasah avtocest in velikih gradbišč v večjih mestih strokovnjaki pooblaščene službe sem redko zaidejo, lastniki zemljišč pa o posameznih najdbah iz nepoučenosti o njihovem pomenu ne želijo obvestiti pristojnih. V mnogih letih pa je vendarle bilo odkritih nekaj najdb, predvsem v letih, ko je Slovenske gorice po dolgem in počez prehodil arheolog Pokrajinskega muzeja Maribor Stanko Pahič. Kljub skromnemu številu odkritih najdišč so najdbe v njih pomembne, saj potrjujejo dejstvo, da je bilo nekoč naseljeno celotno ozemlje severovzhodne Slovenije.

• prekopana gomila, časovno neopredeljena

• najdba keltskih novcev in skupina sedmih gomil (v eni je bil leta 1962 odkrit grob s črepinjami) ter še tri skupine po dve gomili.

Skupina treh antičnih gomil, od katerih je bila gomila 2 leta 1962 odkopana. Odkrit je bil žgan rimskodobni grob. Pravokotno jamo je prekrivala žganina s pepelom in raztresenimi koščicami. V južnem delu groba je bila v žganini fragmentirana fibula. Na pepel je bilo položenih šest večinoma celih posod (vrč, lonec, skodelica in trije krožniki) in nekaj raztresenih črepinj raznih posod; ob pepelu je ležal razbit lonec s preveznjenim pokrovom. Grob sodi v obdobje 1. stoletja in prve polovice 2. stoletja.

• dve gomili s sledovi kopanja v sredini; grobišče štirih sploščenih ter ena dozdevna gomila. Časovna pripadnost gomil je neznana.

• najdba kamnite sekire; skupina petih deloma poškodovanih rimskodobnih gomil in še dve posamični gomili ter dve nepoškodovani posamični gomili, iz neznanega časa. Leta 1962 so sondirali ruševine (= Škofca), kjer naj bi bila najdena rimska opeka. Našli so ostaline srednjeveških stavb.

• dve nepoškodovani rimskodobni gomili; grobišče petih gomil v dveh vrstah, od katerih sta dve v sredini razkopani. V bližini še dve nepoškodovani gomili, na razkopanih mestih v okolici pa je bila morda še katera.

Na robu gozdnega grebena sta dve delno že razkopani rimskodobni gomili. Premer gomil znaša 9,5 m oz. 11 m, višina pa 0,9 m oz. 0,8 m. Gomili predstavljata arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

V gozdu je več grupacij pretežno nepoškodovanih rimskodobnih gomil: na zahodnem delu grobišča je sedem gomil, nato sta v smeri proti vzhodu še dve skupini s po dvema gomilama in med njima še ena gomila. Premeri gomil znašajo med 4,5 m in 10,5 m, višine pa med 0,25 m in 1,5 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Na gozdnem obronku je posamična, večidel že prekopana gomila premera 13 m in ohranjene višine 1,2 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

V gozdu so štiri gomile iz doslej neznanega časa Na vrhu treh gomil so sledovi kopanja. Premeri gomil znašajo med 7 m in 9 m, višine pa med 0,5 m in 1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

V gozdu je slabo prepoznavna sploščena najverjetneje rimskodobna gomila. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

V gozdu je posamična, na vrhu delno že prekopana gomila premera 13 m in ohranjene višine ca 2 m, severovzhodno od nje pa še dve slabo prepoznavni manjši in nižji gomili. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Na obronku severnega pobočja je v gozdu posamična rimskodobna gomila premera 5 m in višine 0,35 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

V gozdu je posamična nepoškodovana verjetno rimskodobna gomila premera 10 m in višine ca 1,5 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Na vrhu gozdnega grebena sta dve skupini rimskodobnih gomil: na južnem delu območja je pet delno že razkopanih gomil, nato sta v smeri proti severu razpoznavni še dve gomili. Premeri gomil znašajo med 5,3 m in 11 m, višine pa med 0,4 m in 1,1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.

Na robu gozda so tri ali štiri delno slabo prepoznavne rimskodobne gomile. Premeri gomil znašajo med 6 m in 10 m, višine pa med 0,3 m in 0,5 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi.