KAPELE
Za več informacij kliknite na želeno znamenitost.
BELEČEVA OZ. VAŠKA KAPELA
BENKOVA KAPELA
BEZJAKOVA KAPELA
BRUMNOVA KAPELA
ČUŠEVA KAPELA
GAJSERJEVA KAPELA
HAMERŠAKOVA KAPELA
HAMERŠAKOVA KAPELA
HAUPTMANOVA KAPELA
KOGLARJEVA KAPELA
LEŠNIKOVA KAPELA
PIHLERJEVA KAPELA
PUKŠIČEVA KAPELA
SEVEROVA ALI SEVERJEVA KAPELA
KRIŽI
Za več informacij kliknite na želeno znamenitost.
ANŽELOV KRIŽ
FUKSOV KRIŽ
HORVATOV (DO 1971 BOHLOV) KRIŽ
GMAJSKI KRIŽ
KRIŽ JANEZA HORVATA
STARI KRIŽ
VAŠKI KRIŽ -DOLIČ
ZAGORŠKOV KRIŽ
KRIŽ PRED CERKVIJO
Spomeniki in druga znamenja
Za več informacij kliknite na želeno znamenitost.
SPOMENIK
BRATOV REŠ
SPOMENIK PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI
SPOMENIK UMRLIM V 1. IN 2. SVETOVNI VOJNI
DESENCI – ZNAMENJE
Zidano znamenje kvadratnega tlorisa iz 18. stoletja ima poudarjeno bazo in od slopa nekoliko širši nastavek z nišami na vseh štirih straneh. Niše na nastavku so rahlo ločno zaključene, nekoliko globlja, polkrožno zaključena zidna vdolbina pa členi tudi čelno stran slopa. Kritina je opečna. Znamenje stoji na križišču ceste Ptuj – Lenart, pri odcepu za Desence. Odlika znamenja je predvsem njegova monumentalna zasnova, ob tem pa predstavlja pomemben krajinski element.
JANEŽOVCI – ZNAMENJE
Slopno znamenje kvadratnega tlorisa stoji na kamnitem stopničastem podstavku. Zgornjo polovico, ki je nekoliko ožja, sklepa profiliran venčni zidec, nad katerim se pne piramidasta pločevinasta streha. V zastekljeni polkrožno zaključeni niši na čelni strani znamenja, pred katero so še zaščitna kovana vratca, je kip Brezmadežne. Pod vzidano kamnito polico pod nišo sta na čelni strani znamenja dve napisni plošči, ki sporočata čas nastanka in obnove znamenja (Na zgornji plošči je napis: Jezusu no Mariji na čast/ je v letu 1670 tota Kapela/ spuvana./ Franz Murko je dal/ v letu 1860 ponoviti ino/ skrbi za njeni Cir./ Drugoč blagoslovlena 28. Majnika od Častivrednega/ gospoda Alois Mullez. Na spodnji pa: Dala prenoviti/ Jožef in Marija/ Bračič/ leta 1927. A. Fras). Znamenje stoji sredi polja, zahodno od ceste Ptuj – Janežovci. Odlika znamenja je predvsem njegova monumentalna zasnova, ob tem pa predstavlja pomemben krajinski element, saj je postavljeno sredi polja, neposredno ob kolovozni poti, ki vodi do obronka gozda.
LOČKI VRH – KUŽNO ZNAMENJE
T. i. kužno znamenje na Ločkem Vrhu pri Destrniku spada v skupino figuralnih stebrastih znamenj, ki se na Slovenskem pojavijo v 17. stoletju. Gre torej za tip znamenja, pri katerem pride do veljave predvsem kiparski delež, saj se na kamnitem stebru (ali na razgibanem širšem podstavku) uveljavi samostojna plastika (ali vrsta svetniških figur). V obravnavanem primeru je kamnita plastika Kristusa, ki je padel pod križem postavljena na profiliran kamnit podstavek, ki ga nosi kvadratni steber. Kljub neustrezni obnovi, v kateri je bil kip neestetsko prebarvan, se da – glede na obdelavo draperije in sugestivnost obraznega izraza – razbrati da gre za dokaj kvalitetno ljudsko kiparsko delo, ki ga je moč datirati v pozno 17. stoletje (na podstavku je napis 16A6.4 (1664?), ki ga je glede na neustrezno obnovo mogoče jemati z rezervo). K dejstvu, da znamenje z zanimivim ikonografskim motivom Kristusovega padca pod Križem iz Križevega pasijona ne pride v polni meri do izraza, pa dodaja še neprimeren nadstrešek. Kljub neustrezni zadnji obnovi se kvalitetno kamnito znamenje odlikuje po obdelavi in sugestivnem izrazu na obrazu, pomembno pa je tudi kot dokument zgodovinskega dogajanja.
Cerkev
svetega Urbana
Župnija svetega Jurija na Ptuju je pisno izpričana leta 1188, pod njeno pristojnost pa so sodili kasneje razviti vikariati, med njimi tudi sveti Urban, ki je bil ustanovljen leta 1670. Kovačič navaja, da se omenja kapela pri svetem Urbanu že leta 1100. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1518 in dograjena in barokizirana leta 1768, obnovljena pa je bila leta 1888.
Leta 1596 je imela svojega kurata Ožbalta Pernauerja, ki je umrl leta 1618. Navedeni so naslednji duhovniki: Johann Ferdinand Schumig (1675–1698), Andrej Gollob (1698–1699), Lavrencij Zeball (1699–1712), Jakob Ferrar (1712–1730), Jurij Koinz (1730–1739), Jožef Koinz (1740–1760), Ožbalt Kronabethvogel (1760–1773), Simon Gollob (1773–1783), Martin Scharuga (1784), Matija Omuletz (1784–1798), Leopold Volkmer, ki je poučeval deželske fante in jih pripravljal za nadaljnje šolanje, Johann Marvelack (1798–1817) in Anton Koroschack (1817–1840), ki je opravil številne gradbene obnove, nabavil orgle in zvonove, popravil cerkveni zid, leta 1829 zgradil šolo. Omenjeni sta dve štiftni ustanovi: Jakoba Pläschniegga von Pernthala, lastnika imenja Ormož, in Kolomana Vertschitscha, duhovnika pri svetem Lovrencu. Župnija svetega Urbana je upravno spadala pod okrajno gosposko Ptujski grad, ki je imela nad njo tudi odvetništvo. Omenjena sta dva kamnita nagrobnika, in sicer Friderika IX., gospoda Ptujskega, ki je umrl leta 1438, in nagrobnik otroka iz rodu rodbine Gregorič, ki je bila lastnica gradiča Svetinci. Gradič je bil nekoč središče občine in urbarialni urad.
V drugi polovici 18. stoletja so cerkev svetega Urbana opremili s tremi novimi oltarji: cerkvenemu zavetniku posvečenim velikim oltarjem, Marijinim oltarjem v severni stranski kapeli in Križevim v južni stranski kapeli. Oltarni ansambel je nastal sočasno in kot delo istih mojstrov. Za oltarni ansambel v cerkvi svetega Urbana v virih še ni bilo najdeno ime nobenega od obrtnikov, mizarja, kiparja in pozlatarja, ki so ga izdelali. Na podlagi stilnih značilnosti in primerjav s sočasnimi oltarji na Štajerskem pa je mogoče figuralno plastiko na oltarjih s precejšnjo verjetnostjo pripisati mariborskemu kiparju Jožefu Holzingerju, medtem ko ostajata mizar in pozlatar anonimna. Gre za poznobaročne oltarje ploskovitega tipa, ki se s svojo kompozicijo prilagajajo steni prezbiterija oziroma kapel. Stebrišče nastavka je skrčeno na dva stebra in dva pilastra, profilirano ogredje ne izstopa, ampak poteka vzporedno z oltarno steno in je prekinjeno na sredini, kamor sega okvir osrednje niše. Volutne atike so brez baldahina. Kipar je veliki oltar opremil z osrednjo figuro svetega Urbana v osrednji niši, stranskima kipoma svetega Petra in svetega Pavla, figuro Boga Očeta v vencu oblakov in angelskih glavic v atiki in figurama kerubov, ki flankirata atiko. Osrednja niša oltarja svetega Križa je nadomeščena s ploskovito oltarno sliko s prospektom Golgote in Jeruzalema, pred njo pa je plastično oblikovan križ s figuro Križanega. Pred stebrišče oltarne arhitekture sta postavljeni figuri Marije in Janeza Evangelista. Marijin stranski oltar je pendant Križevega oltarja, le da je na njem osrednja niša zasnovana kakor na oltarju svetega Urbana. Vanjo je vstavljen mlajši kip svete Marije, ki spominja na skulpture graškega kiparja Jakoba Gschiela iz petdesetih let 19. stoletja. K Mariji se obračata sveta Ana in sveti Joahim. Glede na stilne značilnosti oltarne arhitekture in kipov bi oltarje datirali v šestdeseta leta 18. stoletja, vendar lahko po navedbah v vizitacijskem zapisniku arhidiakonata med Muro in Dravo iz let 1760 do 1764, da so vsi oltarji preskrbljeni z vsem potrebnim in lepo okrašeni in da stranska oltarja še nista bila posvečena, sklepamo, da je oltarni ansambel nastal tik pred letom 1760. Oltarji so nastali po naročilu župnika Ožbalta Kronabethvogla ali Karla Kajetana grofa Leslieja, ki je kot lastnik gospoščine Ptuj posedoval odvetništvo nad cerkvijo svetega Urbana. Cerkev krasijo še postbaročne in neogotske svetniške figure ter v tehniki figuralne keramike izdelani figuri svetega Cirila in svetega Metoda.
POIŠČITE NAS
Razvojno informacijski center Destrnik
TIC Destrnik
Janežovski Vrh 42
2253 Destrnik
DELOVNI ČAS
Ponedeljek, Torek, Četrtek, Petek:
8:00 – 16:00
Sreda:
8:00 – 12:00, 13:00 – 18:00
Sobota, nedelja in prazniki: zaprto