Stoji v Vintarovcih 29. Na njej je napis: »O Marija Brezmadežna, prosi za nas.« na prvi plošči je napis: »V spomin zvesti obljubi postavila Franc in Alojzija Belec, leta 1930. Na drugi pa piše: »Obnovili vaščani Vintarovc 2000.« V kapeli so sv. Alojzij, kronana Marija in svetnik v škofovski obleki.

Danes jo imenujejo tudi vaška kapela. Stoji v Svetincih 7. V njej je kronana Marija, okrašena s suhimi rožami. Leta 1946 so jo imenovali Belečeva, leta 1971 pa jo nekateri že imenujejo vaška. Po kroniki iz 1987 pripada župnijskemu uradu.

Stoji v Zgornjem Velovlaku 2. Zgrajena je iz opeke. Stoji ob cesti Trnovska vas-Kicar. Postavljena je bila ob zaobljubi za rešitev iz 1. sv. vojne. Kapelo še danes uporabljajo ob veliki noči za blagoslov jedi.

Stoji na Janežovskem Vrhu 24. Obnovljena je bila 16. 3. 2002. V njej so večji kipi Sv. družine. Postavljena je bila v zahvalo za vrnitev iz 1. svetovne vojne. Gospod Januš, ki jo je dal postaviti, je bil dedek sedanje lastnice Brumnove.

Čuševa ali Čušova kapela prej Novakova ali Repjakova kapela. Stoji v Doliču 2 b. V njej je lurška Mati Božja z Bernardkinim kipom. Stara je preko 200 let. V kapeli je zvon (izdelan leta 1938), ki zvoni umrlim vaščanom. Zvon so med drugo svetovno vojno skrivali v mlaki in kasneje pod slamo, da ga Nemci ne bi zasegli in pretopili. Po drugi svetovni vojni so iz nje ukradli Marijo, a so jo pozneje našli.

Stoji v Ricinjah (del Jiršovcev). Kapela je kulturno zaščitena in spada v resnici pod vurberško faro, čeprav je še vedno del destrniške občine. Je na meji med proštijsko in vurberško župnijo.

Stoji na janežovskem Vrhu 49. Kapela je grajena iz opeke, streha je lesena, na njej pa je križ. V njej je Marija z Jezusom. Leta 1728 jo je dal postaviti pradedek Franca Hameršaka. Navajajo pa tudi da bi jo naj zgradili leta 1825 za srečno vrnitev iz vojne. Ob kapeli je velikonočni blagoslov jedi, nekoč so pri njej molili in peli tudi ob šmarnicah. Obnovili so jo leta 2005.

Prej se je imenovala tudi Veršičeva ali Veršič-Hameršakova kapela. Stoji v Ločkem Vrhu 54, in je 100 metrov oddaljena od Kosove. Grajena je iz opeke, streha je opečna, notranjost pa iz marmorja. Na njem je napis »Marija prosi za nas«, v njej je Marija z Jezusom v naročju ter dva angela.

Nekoč tudi Čehova kapela. Stoji v Hauptmanovi (nekoč Čehovi grabi) na Destrniku. Zgrajena je iz opeke. Postaviti jo je dala družina Čeh leta 1927 v zahvalo za zdravorojenega otroka. Še danes jo uporabljajo, in sicer za različne molitve. Nazadnje je bil objekt obnovljen leta 1990, ko ga je dala obnoviti družina Hauptman.

Stoji v Zgornjem Velovleku 11. Zgrajena je iz opeke. Gre za lepo okrašeno kapelo Lurške Matere Božje. Postavljena je bila za srečno vrnitev iz 1. sv. vojne. Leta 1946 so jo imenovali Lah-Koglerjeva kapela, od leta 1971 pa samo Koglerjeva kapela. Nekoč in še danes se kapela uporablja za blagoslov jedi v velikonočnem času.

Nekoč tudi Vebrova kapela. Stoji v Spodnjem Placarju ob cesti Ptuj-Destrnik. Zgrajena je iz opeke. V njej je Marija, presvetega srca, lepo okrašena, brez datuma postavitve. Je pa vsaj že iz stare Jugoslavije

Prej se je imenovala Gregorečeva kapela. Stoji v Levanjcih, 1. lastnik je Alojz Pihler. V notranjosti ima 2 angela, na sredini Marijo, na stropu 4 freske: Marijo, Sv. Jožefa, Sv. Ano in redovnike in Sv. Antona. Stara je 200 let. Obstajata 2 legendi nastanka kapele.

Postaviti jo je dal praded Franca Pukšiča, Jakob Bela. Zato so jo prej imenovali tudi Belova kapela (leta 1946), verjetno zaradi srečne vrnitve iz svetovne vojne. V kapeli je Marija z mrtvim Jezusom. Dobro je vzdrževana in ima električno napeljavo. V kapeli je tudi zvon, ki nosi ime: sv. Urban.

Stoji v Placarju 28. Pred postavitvijo je tu stal »Grabarjev križ«. Na kapeli je napis: » V spomin srečne vrnitve iz ruskega in italijanskega bojišča. O Marija Sedem žalosti, resnična pomočnica v hudih, žalostnih in obupanih urah verne družine. Postavila 19. Traven 1919 os Anton in Margareta sever«. V kapeli je Marijin kip z mrtvim Jezusom v naročju. Spada med večje kapele in bi lahko sprejela do 20 ljudi.

Stoji v Svetincih 12. Na njem sta Jezus in Marija. Les je z verigami dvignjen nad zemljo. V zahvalo sta ga postavila dedek in babica lastnikov, ker so ob požaru uspeli rešiti živino.

Stoji v Jiršovcih 69. Na njem sta Jezus in Marija. Lastničin očim Kramberger je dal na stari križ, ki je star okrog 150 let, tablico z napisom za umrlega sina, ki je padel kot nemški vojak v 2. svetovni vojni, a so jo pozneje odstranili.

Stoji v Ločkem vrhu 20. Na njem sta Jezus in Marija. Zgrajena je iz lesam strešica je iz pločevine. O njegovem nastanku se ne ve dosti. Letnica nastanka ni znana, postaviti pa ga naj bi dala Cerkev. Nekoč so pri njem opravljali blagoslov velikonočnih jedi.

Poznan tudi kot Križ z Jezusom in Marijo v Levanjcih. Stoji nedaleč od domačije Janeza Žampe – pred Arnugovo hišo. Križ bi naj postavili Levanjčani v zahvalo Mariji Tereziji, zaradi omejitve tlake. Obnovljen je bil leta 1952 in pred koncem 90-tih.

Včasih Kovačičev križ. Je iz lesa, pokriva ga pločevinasta streha. Stoji v Ločkem Vrhu 34. Postavljen je bil leta 1922. Postaviti ga je dal Janez Horvat v zahvalo za preživetje, ko se je z vozom ponesrečil na zelo strmem delu posestva. Na njem so črke FSK (kar so verjetno kratice moža in žene Kovačič). Do njega vodijo kamnite stopnice. Stoji v vinogradu ob cesti. Predstavljal naj bi tudi središče Ločkega Vrha.

Stoji na Gomili 2, na polju Jožeta Arnuša. Na njem je kip Jezusa. Obnovljen je bil okrog leta 1961 in leta 2004. Njegova starost sega vsaj v čas pred drugo svetovno vojno, če ni že starejši. Ni znan vzrok postavitve in kdo ga je dal postaviti.

Vaški križ na gmajni, danes Arnušev križ. Na njem sta Jezus in Marija. Obnovljen je bil leta 2001. Star je že kakih 200 let. Ob njem so v prejšnjih letih blagoslovili velikonočne jedi.

Stoji v Drstelji 23. Na njem je kip Jezusa. Na vrhu je dvojna strehica, spodaj leži obnovljen podstavek za Marijo. Po pripovedi sta se soseda stepla zaradi koščka meje, se spravila in v zahvalo ter opomin, da ni prišlo do hujšega, postavila ta križ.

Je iz novejšega časa in ima napis: »V jubilejnem letu sprave 2000 se župnija Sv. Urbana spominja vseh svojih žrtev svetovne vojne – posebej duhovnikov: Vinko Poljanec, župnik v Škocijanu in kulturni delavec na Koroškem 26. 3. 1876-25. 8. 1938. P. Bonaventura Ignacij Herga, cistercijan v Stični 29. 6. 1907-12. 2. 1944. 27. avg. 2000 je imel stiški opat dr. Anton Nadrah govor, blagoslovil je ta križ ter ploščo. Po pripovedi g. J. Žampa je stal ta križ pred vojno pred gasilskim domom in so ga leta 1941 odstranili Nemci.